Iran je izrazil polno pripravljenost na boj proti kakršnikoli novi agresiji s strani Izraela ali ZDA, je sporočil iranski vrhovni vojaški poveljnik, generalmajor Abdolrahim Mousavi, v telefonskem pogovoru. Ta izjava poudarja odločenost Irana, da se odzove na morebitne prihodnje napade, o čemer je poročala tudi agencija Tasnim.

Pentagon je po novem zakonu o proračunu, ki ga je kongres sprejel in predsednik podpisal 4. julija, prejel osupljivo povečanje v višini 150 milijard dolarjev. To bo predlagani proračun Pentagona za prihodnje leto povzdignilo na več kot 1 bilijon dolarjev. Večji del tega ogromnega zneska naj bi bil namenjen proizvajalcem orožja, kar je sprožilo pomisleke glede prioritizacije oborožitve pred potrebami vojakov in splošne varnosti.

Ukrajinska obveščevalna služba je razkrila, da Rusija načrtuje vložiti približno 1,1 bilijona dolarjev (943 milijard evrov) v program prezbrojevanja do leta 2036. Vodja Glavne obveščevalne uprave Ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) Kirilo Budanov je opozoril, da bi to lahko bil največji program oboroževanja po razpadu Sovjetske zveze.

NATO je potrdil, da bodo vse države članice letos dosegle cilj 2 % BDP za obrambo. Junija so voditelji zveze NATO sprejeli novo zavezo o povečanju izdatkov za organizacijo na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Španija bo cilj 2% dosegla leta 2025.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Nato je napovedal, da bodo vse članice letos dosegle cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP. Kljub temu le tri države izpolnjujejo novejši in ambicioznejši cilj 3,5-odstotne porabe. Portugalska bo letos za obrambo namenila 5,9 milijarde evrov in bo tako dosegla cilj Nata.

Evropska unija, zlasti Španija, se je ponovno znašla pod pritiskom ZDA, da poveča svojo obrambno porabo in okrepi industrijsko sodelovanje. Želja Severne Amerike je, da bi se prodaja ameriške obrambne opreme Evropi soočala z minimalnimi ovirami. Na vrhu Nata konec junija so se države članice zavezale, da bodo do leta 2035 porabo za vojsko povečale na 5 % BDP, kljub temu, da so se že leta 2014 zavezale k povečanju vojaških izdatkov, a so se nekateri problemi očitno pojavili pri nekaterih državah.

Senat je potrdil zakon o nacionalni obrambi (NDAA) in ga poslal predsedniku Trumpu v podpis. Zakon so senatorji potrdili s 77 glasovi za in 20 proti. Zakonodaja ne vključuje sprememb glede varnosti letal, kljub dvostranskim pomislekom.

Združene države Amerike naj bi med 12-dnevnim spopadom v regiji porabile približno četrtino svojih zalog prestreznikov protiraketnega sistema THAAD. Po poročilih CNN, ki se sklicuje na vire, naj bi ZDA izstrelile med 100 in 150 raket, vsaka s ceno okoli 12,7 milijona ameriških dolarjev, za obrambo Izraela pred iranskimi izstrelki v maju. To predstavlja znatno porabo kritičnih raketnih obrambnih sistemov.

Združene države Amerike naj bi evropskim članicam Nata postavile ultimat, da do leta 2027 prevzamejo večino odgovornosti za vojaško obrambo. V nasprotnem primeru naj bi ZDA prenehale sodelovati v določenih mehanizmih usklajevanja Nata. Washington želi, da Evropa prevzame večino stroškov znotraj zveze NATO do leta 2027.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Ključni zavezniki nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Larry in David Ellison, naj bi podali protiponudbo za nakup Warner Bros. Discovery, ki bi vključevala tudi televizijsko mrežo CNN. Poleg tega so v ZDA zaskrbljeni zaradi naraščajočih bankrotov malih in velikih podjetij. Benjamin Freeman pa opozarja, da ogromna vojaška poraba ZDA državo vodi v nove vojne in bankrot.

Albanska vlada načrtuje proračun v višini 8,8 milijarde evrov za leto 2026, ki vključuje znatno povečanje socialnih izdatkov in javnih naložb. 100 milijonov evrov bo namenjenih za povišanje pokojnin v skladu z novo shemo, 135 milijonov evrov pa za povračilo stroškov zdravil. Za obnovo bo namenjenih 50 milijonov evrov.

Globalna vojaška poraba se povečuje v najhitrejšem tempu od hladne vojne, kar je posledica tehnoloških sprememb v načinu bojevanja. Letna vojaška poraba se strmo dviguje.

Japonska vlada je potrdila rekordni obrambni proračun, ki presega 9 bilijonov jenov (58 milijard dolarjev) za prihodnje leto. Cilj je okrepiti sposobnost povratnega udara in obrambo obale s križarskimi raketami in brezpilotnimi sistemi. Povečanje proračuna je odziv na naraščajoče napetosti v regiji, zlasti s Kitajsko. Predlog proračuna za fiskalno leto 2026, ki se začne aprila, je za 9,4 % višji kot v letu 2025 in predstavlja četrto leto petletnega programa podvojitve letne porabe za oborožitev na 2 % bruto domačega proizvoda.

Leta 2024 je globalna vojaška poraba dosegla rekordnih 2,7 bilijona dolarjev, kar je 9,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Združene države Amerike, Kitajska in Rusija so vodile po vojaški porabi in predstavljale več kot polovico svetovne vsote. Povečanje je posledica naraščajočih geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na povečanje vojaških izdatkov v vseh petih regijah sveta.

Med obiskom ministra za obrambo ZDA, Pita Hegseta, v demilitarizirani coni je Severna Koreja izstrelila približno deset raket iz večcevnih raketometov proti Rumenem morju. Do izstrelitev je prišlo malo pred prihodom Hegseta.

Severna Koreja je 3. novembra izstrelila približno deset raket med obiskom norveškega ministra za obrambo, Bjørna Arilda Grama, v demilitariziranem območju na meji med Severno in Južno Korejo, poroča Yonhap.

Švedska vlada je napovedala proračun za leto 2026 v višini 80 milijard kron (8,5 milijarde dolarjev), s ciljem pospešiti gospodarsko rast pred splošnimi volitvami naslednji september. Proračun vključuje znižanje davkov v višini 46 milijard kron na delo, pokojnine in hrano, ter povečanje vojaške porabe. Zaradi močnega finančnega stanja države z nizkim javnim dolgom se Švedska razlikuje od drugih evropskih držav, ki se spopadajo z visokimi dolgovi. Cilj proračuna je okrepiti gospodarstvo in pridobiti volivce pred volitvami.

Ben Cohen, soustanovitelj podjetja Ben & Jerry's, je vodil protest proti vojaški porabi ZDA pred ameriškim Kapitolom. Protest je sledil odhodu Jerryja Greenfielda iz Ben & Jerry's zaradi spora glede Gaze. Cohen je ostro kritiziral preimenovani 'Oddelek za vojno' in splošno obrambno porabo ZDA.